Svetovanje 090 64 89

V predhodnem prispevku z naslovom “Tablete mi pomagajo” ste lahko brali zgodbo o Tadeji, ki je imela situacijo “poklicne izgorelosti” in ki je iskala pomoč pri zdravniku, kateri jo je napotil k psihiatru in ki so njen problem obravnavali na način, da so ji predpisali tablete, njihove stranske učinke bomo v prihodnjem članku ustrezno predstavili, za enkrat podatki v angleškem jeziku:  Activelle, Gopten, Nebilet, Prozac.

Tadeja je dobila mnenje zdravnika, da ji je njena želja, delati s skrajšanim delovnim časom nedosegljiva, saj ni dovolj kadra in ji tako zanikala njeno rešitev, ki jo je čutila, da bi bila primerna zanjo.

V naši skupini, smo znali slišati Tadejo, njeno vizijo rešitve in jo v tem “boju” z uradnimi predstavniki podprli. Cilj nam je namreč človek in ne teorija.

Tadeja je sedaj dobila podporo z naše strani in jo je začela tudi reševati. Vložila bo prošnjo za delo v skrajšanem delovnem času.

Danes jo bo oddala, mi pa smo poleg priložili naslednje mnenje:

M N E N J E

Tadeja se udeležuje srečanj v naši skupini za samopomoč na področju duševnega zdravja in ugotavljamo, da je poroča o tem, da se je skozi življenje izčrpala, da ima težave s koncentracijo na delu in da je njeno delo z otroci v vrtcu, kjer se pričakuje in zahteva popolna zbranost.

Ugotavljamo, da se je gospa Tadeja dolgoročno izčrpala, saj je bila v preteklosti redno vsak dan v službi brez večjih bolniških odsotnosti in da je bila poleg tega dodatno na voljo vedno, ko je bilo potrebno koga nadomeščati. Prevzemala je povečane odgovornosti za skrb otrok v časih bolniških odsotnosti sodelavcev in sedaj je prišla v stanje, ko potrebuje razbremenitev in ko ji trenutni delavnik vzame več energije, kot jo premore, za kakovostno opravljanje dela.

Ocenjujemo, da je najbolje primerna rešitev skrajšan delovni čas, saj smo ugotovili, da ji zmanjkuje energije, za poln delovni čas, predvsem ob upoštevanju dejstva, da ima pravico do zdravstvenega varstva v smislu, da se ji omogoči delo v obsegu, ki ga lahko opravlja normalno in ji omogoča, da lahko živi kot normalna oseba v vseh ostalih vlogah.

Gospa Tadeja je imela raznorazne obravnave in pogovore z psihiatrom in zdravniki glede svojega stanja, in sedaj po njihovem navodilu uživa naslednja zdravila: Activelle, Gopten, Nebilet, Prozak, vendar opažamo, da se situacije glede izčrpanosti oz. poklicne izgorelosti ne izboljšuje, saj nas redno obvešča o situacijah na delovnem mestu, da je proti koncu delavnika izčrpana, nepozorna in da se zaveda, da to lahko predstavlja nevarnost za otroke, za katere skrbi, saj se pogosto dogajajo situacije, kjer je potrebna zelo hitra reakcija in intervencija in kjer zaradi utrujenosti ni sposobna odreagirati hitro. Poroča tudi o tem, da je zaskrbljena in žalostna, saj se zaveda, da obstaja možnost, da se pojavi situacija, kjer se lahko ogrozi zdravje otrok (so namreč situacije, ko je treba intervenirati zelo hitro, npr: nevarnost padca otroka, oster predmet v rokah otroka… itd.).

Gospa Tadeja je zelo realna, inteligentna, predana svojemu delu, katerega rada opravlja, vendar potrebuje resno obravnavo in pristop, do katerega je opravičena po zakonu; ravno tako, ima pravico, da se ji priznava njeno mnenje za rešitev, ki jo vidi in sicer, da se obravnava možnost zakonskega ukrepa, omogočanje dela v skrajšanem delovnem času.

Glede na to, da smo veliko časa namenili ugotavljanju vzrokov za njeno stanje in gledali posledice te poklicne in fizične izčrpanosti, predlagamo najboljšo rešitev, ki smo jo definirali v skupini skupaj z njo, zanjo in vse udeležene in prišli do skupnega zaključka, da bi ji pomagala rešitev skrajšanja delovnega časa tako, da se ji skrajša delovni čas na 4 ure, da bo imela dovolj časa in počitka, da se pripravi na nov delovni dan in ocenjujemo da zgoraj omenjene terapije z zdravili ne zagotavljajo tega, kar ona potrebuje glede na situacijo v kateri se je znašla, saj se ji kljub terapiji s tableti ponavlja utrujenost, želja po počitku, stiska, zaradi pomanjkanja energije.

Najpomembnejše dejstvo obstaja, in sicer, da to ni sugestivna rešitev z naše strani ali skupine, temveč, je sama v iskanju najboljše rešitve zase, imela rešitev zase in je čutila, da ji skrajšani delavni čas lahko pomaga. Gospa Tadeja je omenjala to rešitev že pred časom svojemu lečečemu zdravniku in psihiatru, a so ji v preteklosti podajali mnenje, da je zanjo skrajšani delavni čas je primerna rešitev, vendar, da ji je težko ugoditi, saj manjka vzgojiteljev in da to ne bo dosegla in ji poslala k psihiatru, kateri je predlagal hormonsko terapijo ter ostala zdravila, kot so zapisana v tretjem odstavku.

Opozarjamo, da ima gospa pravico do prednostne obravnave v smislu njenega zdravstvenega stanja in ne v smislu kadrovske situacije ter, da je pojem skrajšani delavni čas je veljaven zakonski ukrep, do katerega ima delavec pravico, da se zaščiti njegovo zdravje in življenje, in da se zaščiti interes varnosti otrok in da bomo ta primer spremljali in ga tudi javno predstavili, v primeru, da ugotovimo, da se kršijo temeljne pravice iz zakona o zdravstvenem varstvu. Ter, da v primeru, da se pojavijo kakšne situacije v zvezi z varnostjo zaposlene osebe ali otrok, da bomo ustrezno iskali odgovorne osebe, ki so spregledale zelo jasno situacijo in kršile zakon o zdravstvenem varstvu in zahtevali da odgovorne osebe prevzamejo odgovornost za možne posledice, ki lahko nastanejo iz dejstev, ki so navedeni v tretjem odstavku, tega mnenja.

Verjamemo,da kot odgovorna skupina, razumete vsebino našega mnenja in da vam je v interesu zagotavljanje in izvajanje zakona o zdravstvenem varstvu in da boste upoštevali njeno mnenje in njeno prošnjo po zagotovitvi situacije, ko bo lahko še naprej opravljala svoje delo z veseljem in v obsegu, kot ga je sposobna in da se strinjate, da je zdravstveno varstvo temeljna pravica človeka.

Hvala za razumevanje.

V Ljubljani, 19. nov. 09

Da se razumemo, nič nimamo proti zmerni uporabi zdravil, ko je to primerno, imamo pa proti uporabi zdravil na ljudeh, ki so prišli iskat pomoč brez da “strokovnjaki” ugotovijo vzrok, zakaj je oseba prišla do njih.

Šokanto je dejstvo da 4 uporabnice v naši skupini zauživajo naslednjo dozo zdravil:

• 1. Tadeja

Activelle 1 na dan

Gepten 1 na dan

Nebilet 1/2 na dan

Prozac 1 na dan

• 2. Marjana

Bloksan 2,5 na dan

Laciptin 1 na dan

Elderin 1 na dan

Edemid 1 na 4 dni

Riset 1 na dan

Lamiktal 2 na dan

Mapron 1 na dan

Po potrebi pa še:

Spasmeks

Ketonal

Svečke .. (ni podatka)

Canasten

• 3. Irena

Lexaurin  3mg1,5 na dan

Gasec 1 na dan

• 4. Tjaša

Alventa 150 mg na dan

Vsi, ki imate mogoče kako  podobno izkušnjo, ali, ki podpirate, da se človeka obravnava skladno s tem, kar potrebuje, in ne, da se mu predpisujejo zdravila, le zato, ker rabi pomoč, ste dobrodošli z komentarji ali svojimi izkušnjami in informacijami.

Hvala.

Odgovor komisije bo objavljen in kot obljubljeno, bomo poročali o Tadejinem napredku v smislu, kvalitete njenega dela in življenja.

Na vsakem sestanku z skupino, slišim uporabnike, da pa so naša srečanja drugačna. Uporabnice poročajo, da imajo občutek, da so po zelo dolgem času, slišane, da so se prebudile, in da imajo končno “terapevta”, ki jih vodi v njihovi smeri.

Poslušam jih, kako poročajo o tem, da naša srečanja niso le pogovori, temveč, da se stvari premikajo na bolje.

Za boljše razumevanje, naši “sestanki so od 16 - 20 e ure, a tudi včeraj smo končali ob 21ih. Pomembno mi je, da imajo vsi priložnost povedati in izraziti sebe, da imajo vsi priložnost dobiti odgovore in smernice, in predvsem, da spremljamo napredek… ne jaz, kot terapevt, temveč tudi uporabniki med seboj, da lahko slišijo in vidijo uspeh svojega soseda na sestanku, da lahko povejo in pokažejo svoj napredek. In pogosto pozabimo oz ignoriramo uro.

Pomembno mi je, da odhajamo zadovoljni z svojimi lastnimi zmagami pri sebi, na lastnih področjih, katera so nam bila težka in katere želimo spremeniti.

Udeleženke, sem informirala o tej strani, Vem, da jo bodo pregledale, mogoče celo sodelovale, s svojimi zapisi in na tak način pomagale še komu drugemu, saj je najboljše od vsega to, da oseba, ki je imela težavo, ki jo je rešila, ali dobila energijo in voljo da premaga nešteto birokratskih, družbenih, zakonskih ovir lahko svojo izkušnjo deli z drugimi in pomaga tudi ostalim.

A najboljše od vsega, vsi iz teh srečanj odhajamo bogatejši. Odhajamo zadovoljni, vključno z mano.

Delamo “drugače”, tudi zato, ker bodo uporabnice lahko brale ali sodelovale v teh zapisih o potekanjih naših srečanj in o situacijah, ki so jih rešile. Drugače je tudi zato, ker ne delam enih skrivnostnih zapiskov in ocen ljudi, s katerimi delam in jih “tlačim” v raznorazne psihološke teorije in koncepte.

Zelo pogosto opažam, da raznorazni strokovnjaki, opremljeni z raznoraznimi diplomami in potrdili o izobraževanju, bolj cenijo definicijo, koncept, teorijo ali diagnozo, kot človeka in to se mi je na včerajšnjem sestanku ponovno potrdilo:

Za primer: Uporabnica nam je povedala, kako je pred dvajsetimi leti hodila vsak dan na “avtogeni trening”, direktno iz službe, in tako porabila cel dan da je nato odhajala še v Ljubljano na “tehnike dihanja”, domov je hodila utrujena in izčrpana, saj v vmesnem času ni imela niti dovolj časa za kosilo. Po določenem času je prenehala.  Ker njena težava, še ni bila v celoti rešena, je po letih ponovno odšla v to skupino avtogenega treninga in dobila naslednji odgovor: “Takrat ste zapustila program, zato vas sedaj ne sprejmemo”. Torej gospodu, ali gospe, ki je vodila avtogeni trening, je bil bolj pomemben program avtogenega treninga, kot uporabnik. Mislim, da so vsi dodatni komentarji v tem primeru nepotrebni.

Zgodba ozdravitve raka

Jaz se spominjam iz otroških let, da so ljudje velikokrat pili vino s sodo bikarbono, ker jim je tako dobro delo.

Iz svoje prakse pa lahko rečem, da že 25 let priporočam: če si izčrpan, utrujen, se slabo počutiš, si brez energije ali ko začutiš, da se nekaj kuha v telesu (prehlad, gripa….), čimprej si naredi kopel iz soli (zelo dobra je himalakjska sol- večjo količino) in kar nekaj sode bikarbone in se namakaj 15-20 minut in ne premišljuj (bodi samo opazovalec vseh misli, ki se podijo po tvoji glavi…).

To potegne iz tebe negativno energijo in pomaga pospešiti prosces obnove in zdravljenja.

Včasih so najenostavnejše rešitve, v RESNICI tudi najučinkovitejše in najcenejši, če si le dovoliš poizkusiti, brez predsodkov in brez vnaprej določenih misli: bo ali ne bo pomagalo. Si samo opazovalec.
Pošljite to naprej, mogoče pa kakšnemu lahko rešite življenje.

MOŽ, KI JE OZDRAVIL RAKA

Pred več kot letom in pol je imel 65-letni Vernon Johnston iz Floride raka prostate, metastaze pa so se razširile tudi že na kosti. Zdravniki so po številnih preiskavah oznanili, da gre za agresivno obliko raka, v njegovem zadnjem izvidu februarja 2008 pa je tudi pisalo, da je rak prešel že v IV. fazo (podatek, da faza V ne obstaja, pove vse …). Sin mu je omenil, da naj bi raka pomagalo zdraviti bazično okolje v telesu. Vernon je bil nekaj dni preveč v šoku, da bi se tega spomnil. Potem je sedel za računalnik in začel raziskovati. Odločil se je poskusiti s cezijevim kloridom. Ta je močno bazičen (zmanjšuje kislost v telesu) in po pripovedih številnih ozdravljenih napada raka “od znotraj”.

Berite dalje

Ta teden sem sem prevzela skupino za pomoč na področju duševnega zdravja. S to skupino bom delala dvakrat mesečno v zdravstvenem domu, v okviru “občinskega programa”, kjer bomo skupaj delali v smeri ponovne vzpostavitve ravnovesja na vseh področjih.

Skupina še nima dokončne oblike, kar pomeni, da pričakujem še več obiskovalcev in gostov v skupino, a za enkrat podajam zanimiv podatek: Vse so bile ženske in vse so na pomirjevalih.

Predstavljam vam zgodbo Tadeje:

Tadeja je vzgojiteljica v otroškem vrtcu, stara je 55 let. Pred dvemi leti je začutila, da ji zmanjkuje energije, saj je poleg tega, da je vzgojiteljica tudi mama dvema hčerama in babica štirim vnukom.

V njenem osebnem življenju se zadnja leta odvija tudi “projekt” selitve v novo hišo, kar pomeni, da vodi dva gospodinjstva, doma in v novi hiši, katero gradita z možom v 30 km oddaljenem naselju.

Tadeja, je zadnje dve leti čutila, da ji peša energija in je čutila, da ne more več opravljati vseh nalog 100%, težko je bila zbrana dlje kot 4 ure v vrtcu, ko je prihajala domov iz službe, jo je doma čakalo pospravljanje in kuhanje, skrb za vnuke in družino, ter delo na novi hiši, kamor sta v popoldanskem času odhajala z možem.

Tedeja je začela čutiti, da potrebuje tudi čas zase, čutila je da potrebuje počitek, in malo več časa zase, želela je delovati in pomagati tudi ostalim, a vse kar je imela od življenja so bile obveznosti, služba in delo….

Tedeja, je čedalje bolj čutila, da ne bo mogla funkcionirati več tako dalje, postajala je čedalje boj utrujena, zato je obiskala zdravnika.

Zdravnik jo je poslal k psihiatrinji, povedala ji je, da je dve leti pred penzijo, da ne more več takega tempa, in da resnično čuti, da bi ji pomagalo, če bi ji omogočili opravljati delo z skrajšanim delovnim časom, povedala je, da je celo življenje delala poln delavni čas in da ji primankuje energije ob takem tempu.

Po vseh končanih “preiskavah” in psihiatričnih ocenah je bila Tadeja seznanjena z diagnozo. Njeno duševno zdravje je sporno in zato potrebuje Prozac.

Tadeja jih je prosila, za delo s skrajšanim delavnim časom, dobila pa tablete in informacijo, da ni možno opravljati dela z skrajšanim delovnim časom, da pa potrebuje zdravila, katere ji ji psihatrinja predpisala na recept.

To zgodbo sem poslušala, Tadeja sama mi je povedala, kaj bi bila za njo rešitev, in do kakšne rešitve so prišli zdravniki in psihiater, povedala nam je, da so jo celo hospitalizirali in “zdravili” sedaj pa se je vrnila v službo in nadaljuje z opravljanjem dela.

Tadejo sem spraševala, če je dobila kar je potrebovala, in mi je dejala “Tablete mi pomagajo, da lahko funkcioniram z vsemi obveznostmi”.

Tadeja je povedala, da ve, da bi lahko dosegla resnejšo obravnavo, če bi iz svoje stiske šla z nožem nad kakšnega otroka, vendar to ne želi, saj bi potem sicer dosegla svojo rešitev, vendar bi bila prevelika cena, ki bi jo plačala, postala bi “neprištevna” v očeh sistema.

Tadeja je iskreno priznala, da v začetku dneva funkcionira normalno, vendar, se proti koncu dneva ne odziva več sto procentno in ve, da so situacije med otroki, kjer bi morala  posredovati, pa le še od daleč opazuje, kot da se je ne tiče.

Kar jaz jasno vidim je:

• da je ogromno ljudi, ki bi radi delali na zavodu za zaposlovanje,
• da je ogromno ljudi, ki so preobremenjeni z delom,
• da je ogromno ljudi, ki so poklicno izgoreli,
• da je ogromno ljudi, ki vejo, kaj potrebujejo, pa jim stroka ponudi nekaj svojega,
• da ljudje, nikakor ne morejo drugače, kot da sledijo sistemu, in čakajo, na razplet okoliščin ali nekaj več, kar jim bo pomagalo, če ne želijo stigmatizacije s strani sistema,
• da ji bom pomagala, da bo dosegla to kar sama najbolje ve, kaj potrebuje, ne glede na “vedenje” psihatrinje ali zdravnice!

Zgodbo bom objavila ponovno, ko bo gospa brez tablet in ko bo lahko normalno opravljala delo z veseljem in lastno energijo, ne glede na to, ali dela poln delvani čas ali polovični.

Za začetek, vam bom povedala zelo ljubko resnično zgodbico, ki mi jo je povedala prijateljica o svoji hčerki “Zali”. Tako je pripovedovala:

Oh, ta moja Zala…. za njo me pa resnično ne skrbi. Spomnim se, kako je bilo, ko sem prišla na roditeljski sestanek v 1. letnik srednje šole, in kako mi je profesor zatrdil, da za njo, za tega otroka, pa mi res ni potrebno skrbeti, da ta deklica pa zna zelo dobro poskrbeti zase.

Povedala mi je situacijo, ko je bila Zala v šoli vprašana…. Dejala je: Zala je bila vprašana v šoli eno vprašanje, in ni pravilno odgovorila, zato se je profesorica odločila, da ji da 1 (enico). Zala je bila razburjena, in je povedala, da tako pa ne bo šlo, da to ni fer, da to ni prav, da ji mora profesorica dati več možnosti in ne vprašati le eno vprašanje, le tisto, ki ga slučajno ne zna. … Zala je trdila da zna, da se je učila in da želi imeti še dve možnosti in da edino tako bo lahko profesorica ocenila njeno realno znanje, in je odločno, brezkompromisno protestirala proti tej oceni.

Ker se z učiteljico nikakor nista uspeli dogovoriti, jo je poslala k psihologiniji. Ko je Zala prišla k psihologiniji, ji je razložila sitaucijo, ji povedala, da je bila vprašana, da ni znala odgovoriti na to vprašanje, da se je učila in da zna in da ji je profesorica dala 1 (enico), brez da bi ji dala še dve vprašanji.

Psihologinja jo je skrbno poslušala, jo razumela, ji razložila, da ima očitno profesorica tak sistem in ji dejala: “A veš kaj Zala, jaz predlagam, da v trem trenutku pozabiš na to enico, saj to ni nič kaj takega. Predalgam, da doma ponovo pogledaš učno gradivo, in se javiš drugi teden, in 1 (enico) boš popravila. To res ni nič kaj takega, verjamem, da znaš, in to boš lepo dokazala drug teden svoji učiteljici….

(tukaj bi vsak pričakoval, da se bo Zala strinjala, in da se bo dovolila pomiriti z situacijo… )

O TO PA NE! Jaz sem se učila, in jaz znam, in profesorica, mi mora dati možnost da pokažem svoje znanje, tega pa ne sprejmem in tako pa res mi ne more dati 1 (enice). Ona mi mora dati priložnost da pokažem svoje znanje in ne more mi kar tako po enem vprašanju, ki ga slučajno nisem najbolje znala dati enice….

Zgodba se nadaljuje, vse do ravnatelja, ko tudi ravnatelju pove, da ji je profesorica dala kar 1 (enico), in da tako ni prav, ker se je ona učila, in ker je ni hotela vpašati še dva vprašanja, da to ni njena krivda, če ni dobila priložnosti pokazati svoje znanje…

…seveda, je dvignila na noge celo šolo, a dosegla je svoje - NEKAJ KAR JE SAMA RESNIČNO VERJELA, DA ZNA, DA ZMORE IN DA SI ZALSUŽI PRILOŽNOST. DA SI ZASLUŽI, POŠTEN ODNOS.

ZALA JE TO MISLILA ISKRENO IN ISKRENO VERJELA, IN TO JE ZAGOVARJALA Z VSEM KAR JE.

Sedaj pa dobro poglejte sliko teh otrok in pomislite, kako so odprti za VSE,

in kdo jih bo naučil, da sledijo sebi,

da se postavijo zase pred vzpostavljenimi sistemi omejitev?

…

Kdo je naučil tebe?  Kdo te bo naučil?

Poudariti želim, to zgodbo ravno zaradi tega, ker si zelo pogosto dovolimo, da nas, drugi ocenjujejo z strokovnimi merili, da nam postavljajo diagnoze z strokovnimi vedami, da nam postavljajo omejitve na področju znanja, zdravja, uspešnosti, zaslužka, itd…, vse v imenu stroke…., da nam v določenih alternativnih “napovedih” napovedujejo izgubo, težave, nas svarijo, … vse v imenu določene alternative.

Pomembno je, da se zavedamo da, svet napreduje, da je v zgodovini veljala zelo velika omejenost na vseh področjih, da marsikateri strokovnjaki, ne glede iz katerih vrst prihajajo, še vedno slonijo na starih teorijah - ali izkušnjah, ki so jih dobili v skladu z omejitvami, ki so veljale v preteklosti.

Pomembno je, da se zavedamo, če nam nekdo reče, da ne moremo ozdraveti, da ne moremo deseči cilja, da ne moremo uspeti, da ne moremo imeti dobrih ocen, da ne moremo doseči harmonije z določenim partnerjem, da so nam naše želje nedosegljive, da ne bo bolje….. DA SE ZAVEDAMO, DA SO TO OMEJITVE. DA RAZNORAZNI STROKOVNJAKI TE OMEJITVE PODPIRAJO … ALI Z STROKO - S CELIM SEZNAMOM TEORIJ, ALI Z ALTERNATIVO - Z SKLICEVANJEM NA IZKUŠNJE … IPD.

In edino na nas je, da se zavedamo da so to OMEJITVE in da jih ne rabimo sprejeti, ČE RES V SEBI VERJAMEMO, DA MORA OBSTAJATI BOLJŠI NAČIN, BOLJŠA REŠITEV, BOLJ POŠTEN PRISTOP, BOLJŠA OBRAVNAVA..!

Torej…. POIŠČITE DRUGO MNENJE (termin: SECOND OPINION), poiščite, drugega zdravnika, poiščite drugega svetovalca, poiščite drugega astrologa, poiščite drugo vedeževalko, poiščite drugega mojstra ali drugega strokovnjaka … NEKOGA, KI BO ČUTIL VAŠE ŽELJE, NEKOGA, KATEREMU BOSTE RES LAHKO ZAUPALI. NEKOGA, KI GA BOSTE ČUTILI, DA deluje v skladu z vero, zaupanjem, spoštovanjem VAS in ne stroke ali teorije… torej VAS in ne ene karte, ki se je slučajno obrnila!

Moje sporočilo velja, da sami presodite, komu zaupate in zakaj, ni vsak z diplomo dober strokovnjak in ni vsak človek brez nje “šalabajzer”.

Da se na koncu tega sporočila še vrnemo malo nazaj, k naši zgodbici,…

Zala bi lahko sprejela predlog, naj se ponovno nauči, vendar bi se počutila slabo ob tem,… torej, Zala je upoštevala SVOJ OBČUTEK in svetujem vam DA GA POSLUŠATE TUDI VI, da boste vedeli ali je neko mnenje za vas sprejemljivao ali ne.

Ljudje imamo veliko več kot samo oči, da vidimo diplomo, priznanje… imamo občutek, ki nam govori, da nekatero diagnozo, mnenje, nasvet, predlog sprejmemo, drugega pa ne… merilo je in mora biti naš občutek. Merilo je zaupanje, ki ga začutimo.

Ta bočutek je vedno z nami, zato se iz “poštenega” vidika ne moremo pritoževati, če smo bili izigrani… če smo kdaj bili, smo bili, ker nismo zaupali svojemu občutku, kaj je prav za nas in kaj ne… torej nismo poslušali svojih občutkov in ignorirali lastno počutje.

Ko človek potrebuje pomoč, lahko le ta izbira med dvema skrajnostima.

Lahko se obrača na formalno uradne vire, npr.: uradno medicino, potrjuje zdravstveno izkaznico, plačuje dodatna zavarovanja, se naroča, k specialistom, psihologom, psihiatrom, čaka v čakalnih vrstah na uradne ure strokovnjakov, hodi na centre za socialno delo na pogovor in čepi kot 10i v vrsti v čakalnici, ko pa končno pride na vrsto, za pogovor, pa ga ostali čakajoči “ubijajo” s pogledi, če se je preveč časa zadržal v t.i. “brezplačnem” servisu, saj bo za ostale čakajoče zmanjkalo “uradnega časa, uradnih strokovnjakov”.

Druga skrajnost je alternativa, kar pomeni, da človek vzame stvari v svoje roke, se prijavi na delavnice, seminarje, izobraževanja ali module, kjer se skupinsko uči o svojem življenju, o načinu reševanja stisk in zagat, ali pa raziskuje za posameznimi samostojnimi strokovnjaki, ki delujejo znotraj skupin vedeževanja, numerologije, astrologije, raznoraznih vrst prerokovanja, horoskopa, videnja, raznoraznih terapij, angelskih delavnic, čiščenj čaker, tečajev čustvene ineligence, raznoraznih modulov in izdelanih programov ali ostalih alternativnih oblik pomoči, med katere spadajo vsa področja, ki niso vključena v formalni izobraževalni sistem.

Tukaj pa ste sedaj na popolnoma novem področju - področju, ki združuje oboje, torej področje formalno strokovne usposobljenosti in izobrazbe za svetovanje, pogovor, obravnavanje problema, pomoč, in napotitev ter alternativno področje svetovanja, kamor spadajo alternativne vede samopomoči, pomoči, usmeritve, alternativnih delavnic, alternativnih licenc, prakse in izkušenj, ki kraljujejo v obeh področjih.

Tovrstno svetovanje torej na svoj način sedaj izvaja formalno, strokovno usposobljena oseba s poznavanjem stroke in njene prakse, z vključenimi lastnimi izkušnjami, ki presegajo stroge omejitve stroke ali omejitve alternative le na en detajl (npr.:numerologija), z izrednim poznavanjem ponudbe alternative in spoštovanjem vseh dobronamerenih pristopov.

To svetovanje je organizirano na najboljši možen način, brez čakalnic, uradnih ur, zamudnega potovanja v pisarno oz. ordinacijo, z najboljšo in najpreprostejšo tehnologijo, ki v trenutku omogoča kontakt - telefon.

Vsak posameznik ima zelo dober vpogled, koliko ga je pogovor stal in če upošteva ugodnosti glede časa, stroškov poti, plačevanja storitev in če upošteva dejstvo osebne obravnave, česar v smislu delavnic, tečajev nikakor ni n voljo, je odločitev za kontakt zelo preprosta in iskreno zelo ugodna.

Pravo svetovanje človeku v stiski mora poznati vsa področja od alternativnih do strokovnih, med njih spadajo tudi zakonska, moralna, psihološka, duhovna področja, katera se morajo podajati z primernim andragoškim pristopom in opuščanjem lastnih sugestij ter močnim poudarkom na učenju o lastnih odločitvah posameznika.

Vsi mi sami nosimo odgovornost za osebno življenje in se sami odločamo ali bomo posegali po eni skrajnosti ali drugi, a zase vem, da če gre zame, oz. ko gre zame; da ne sprejemam nikakršnih kompromisov in nikakršnih ovir ali omejitev ne s strani stroke in niti ne alternative - z nobene strani, temveč se odločam v smeri zaupanja v smeri rešitve, ki je najboljša zame in za vse ostale, kar pomeni, da uporabim vso podporo na vseh področjih…. torej uporabim vse znanje, kar nam je  dosegljivo v smeri dobrih rešitev za vse nas.

Če imate občutek, da še niste dobili ustreznega sogovornika, ki bi vam pokazal pot ven iz svojih največjih težav, če še niste slišali pravih odgovorov, ali usmeritve, če še vedno nimate pravega odgovora, potem ste dobrodošli da me pokličete, da se lahko pogovorimo, da vas lahko informiram, usmerim in pomagam, z vsem znanjem in izkušnjami, z vso voljo in energijo, ki je NEOMEJENA.

Hvala za pozornost.

Pričakujem vas na: 090 64 89